Med Tirimi Stenami

V četrtek je mednarodni dan bele palice, ki je simbol samostojnosti, poguma in dostojanstva slepih in slabovidnih. Belo palico uporablja tudi Aleš Kuhar, ki se je rodil kot nedonošenček, nekaj mesecev po rojstvu pa so ugotovili, da ima okvaro vida. Da je postal popolnoma samostojen, je bilo potrebno veliko poguma in vztrajnosti, pravi. Devet let je delal kot agent v klicnem centru, je aktiven radioamater, ukvarja pa se tudi z računalništvom in glasbo. Še posebno rad poje. Kako ga je zaznamovala slepota, smrt matere ter starih staršev, kako je moral poskrbeti zase, saj sorodnikov nima več, in koliko napora je potrebno, ko se mora nenehno prilagajati svetu videčih, bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Živeti v spodbudnem in varnem partnerskem odnosu in gojiti dobre odnose v družini pomeni tudi učinkovito reševati spore, krize, celo odtujenost. Ker se spreminjamo in se spreminjajo tudi ljudje okoli nas, gre za dinamičen proces. Včasih sami ne najdemo poti naprej. Lahko si pomagamo tudi s terapevtsko obravnavo. Kakšna je ta obravnava? Kaj pričakovati? Partnerski odnosi so eno osrednjih področij dela Saše Golob, individualne, partnerske in družinske terapevtke.

Za večino potnikov se službena ali zasebna pot začne z vprašanjem, kdaj odpelje vlak ali medkrajevni avtobus. Za uporabnike vozičkov pa se začne z vrsto drugih vprašanj: Ali lahko pride na peron vlaka? Ali bo dvigalo delovalo? Bo na vlaku nosilna rampa ustrezna? Bo treba prestopati? Vrata medkrajevnega avtobusnega prometa pa so zanje še vedno popolnoma zaprta kljub zakonu, ki je bil sprejet že davnega leta 2010 in je zahteval postopno ureditev izenačitve dostopnosti do javnega potniškega prometa. Kako osebe z vozički premagujejo medkrajevne razdalje bo v oddaji Med štirimi stenami pripovedoval Iztok Mrak, uporabnik električnega vozička.

Živimo v času epidemije izgorelosti. Raziskave kažejo, da simptome telesne in duševne izčrpanosti veliko pogostje kot moški doživljajo ženske, saj poleg redne službe še vedno opravijo nesorazmerno več neplačanega gospodinjskega dela in skrbi za družino. O tem, kako si pomagati, kako postavljati meje in kako graditi odnose enakosti, bo v oddaji Med štirimi stenami govorila Katarina Veselko, psihologinja, coachinja in improvizatorka, mama treh deklic, ki jo je pretresljiva izkušnja psihiatrične hospitalizacije zaradi materinske izgorelosti vodila do zavestnega oblikovanja vse enakovrednejšega partnerstva. Katarino Veselko je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

»Na začetku me je najbolj skrbelo, ali mi bodo odpadli lasje. Onkologa pa sem vprašala, ali bom še naprej lahko igrala rokomet,« pravi Kaja Zimšek, ki je pri 16 letih zbolela za rakom in ozdravela. Bolnišnica ni bila le boleč spomin, ampak je tam spoznala moč zdravniškega poklica, zato se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Svojo zgodbo bo Kaja Zimšek povedala v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti na Prvem.

Danes je svetovni dan Duchennove mišične distrofije. Gre za redko, dedno živčno-mišično bolezen, za katero je značilna hitro napredujoča mišična šibkost in izguba mišične mase zaradi propadanja skeletnih in srčnih mišičnih vlaken. Pojavi se v otroštvu, najpogosteje pri dečkih do petega leta starosti. Gosti tokratne oddaje Med štirimi stenami bodo 30-letni Oliver Jangelov, bolnik, ki se spopada s to boleznijo in njegova žena Sara ter predsednica Društva Duchennova mišična distrofija Slovenija in mama sina, ki ima to bolezen, Sanja Kogelnik. V oddaji bodo govorili o tem, kako bolezen zaznamuje njihovo življenje, partnerski odnos in celotno družino. Pred mikrofon jih je povabila Petra Medved.

Kako bi otroku odgovorili na vprašanje, kako nastane dojenček? Bi se razlage lotili s čebelicami in štorkljami ali bi mu poskusili čim bolj realno razložiti biološko plat nastanka novega življenja? V svetu, v katerem sta golota in seksualnost vsakdanji del medijske ponudbe, marsikdo še vedno težko govori o spolnosti, intimnosti, spolnih organih. Ampak to, da s svojimi potomci govorimo o teh temah, je pomembno. Tako gradimo zaupanje v odnosu z njimi, prav tako pa jim s tem posredujemo svoje vrednote. Tej temi smo posvetili eno izmed majskih oddaj Med štirimi stenami, ki jo boste zdaj vnovič slišali. Za konkretne napotke bo poskrbela dipl. med. sestra, svetovalka za naravno plodnost in avtorica knjige Želiva si dojenčka Alison Kogoj, pogovor je pripravila Andreja Gradišar.

O svojih mamah si ne želimo slabo misliti in tudi če je njihovo ravnanje zares škodljivo, tega ne moremo verjeti. Odnos, ki ga spletemo s starši, še zlasti z materami, nas oblikuje vse življenje, prek nas pa tudi naše potomce. Kako se rešiti škodljivih vzorcev in gojiti zdrave, je Nadja Ebner, gostja oddaje Med štirimi stenami, opisala v osebnoizpovednem romanu »Kako pokopati mamo, ki je še živa«. Že z naslovom je dvignila veliko prahu.

Kako je, ko se dom, ki naj bi bil varno zavetje, spremeni v kraj strahu in nasilja? Ljudje z invalidnostjo so zaradi svojega posebnega življenjskega položaja še bolj ogroženi ter izpostavljeni izvajanju in ponovitvi nasilja, ugotavljajo v Društvu gibalno oviranih in žrtev nasilja Vizija. Kakšno pomoč prejmejo invalidi v edini varni hiši v Sloveniji, ki je dostopna gibalno oviranim žrtvam nasilja, bo v oddaji Med štirimi stenami pripovedovala predsednica društva Barbara Slaček, ki vodi to varno hišo. Štefan Vipotnik pa bo z nami delil svojo življenjsko zgodbo in v kakšni stiski se je znašel kot žrtev nasilja. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Kako živite? Kdo ste? Kolikokrat rečete "da", čeprav čutite "ne"? Knjiga "Od pridnosti k pristnosti" ima podnaslov Kdo smo, ko ne živimo več za druge?. Avtorica dr. Saša Krajnc, coachinja, psihoterapevtka in predavateljica, prepleta osebno zgodbo in strokovne nasvete, izvemo, da se omejujočih prepričanj in vzorcev lahko osvobodimo, da bo naše življenje – zares naše. Da bomo polno zadihali in se ne bomo omejevali. Pot je zapletena, vendar ni nemogoča. Dr. Sašo Krajnc je v eno od letošnjih oddaj povabila Lucija Fatur.

Ženski glas, ki je bil tisočletja patriarhalnega sistema utišan, nadzorovan in kaznovan, ogroža obstoječa razmerja moči, poudarja gledališka igralka Ana Dolinar Horvat, ki je v oddaji Med štirimi stenami pripovedovala o osebni izkušnji spolnega nasilja, o tem, kako pomembno je, da o nasilju govorimo, ter o moči, ki jo imajo povezovanje žensk, medsebojna podpora in ustvarjanje skupnosti. Vabljeni k poslušanju reprize.

Sredi marca smo si na festivalu dokumentarnega filma lahko ogledali dokumentarni film italijanske režiserke Lorene Luciano z naslovom Nune proti Vatikanu, ki govori o spolnih zlorabah redovnic, ki naj bi jih zagrešil pater Marko Rupnik v slovenski redovni Skupnosti Loyola. Prejšnji teden smo poročali o tem, kako so iz Vatikana pricurljale neuradne novice, da je bil pater Marko Rupnik na vatikanskem sodišču spoznan za nedolžnega, kar je Vatikan zanikal, češ da proces še ni zaključen. Danes ponavljamo marčno oddajo Med štirimi stenami, v kateri smo takrat gostili nekdanji redovnici Mirjam Kovač in Glorio Branciani, dve izmed žrtev patra Rupnika, ki sta pripovedovali o dogajanju v skupnosti, o molku in o zbiranju poguma, da sta lahko po skoraj 30-tih letih spregovorili o zlorabah, ki so v žrtvah pustile globoke rane. Z njima se je pogovarjala Cirila Štuber.

»Začela sem se zavedati problema, da pijem doma na skrivaj. Po nekaj steklenicah piva sem dobila moč in pogum za gospodinjska opravila. Postorila sem lahko vse, le da sem bila zvečer že pošteno nadelana in sem začela tečnariti o tem in onem.« To je delček osebne izpovedi Barbare Cerkovnik, ki jo je zapisala v knjigi Vino, piješ mi življenje. V njej pripoveduje o svoji izkušnji z odvisnostjo od alkohola in o poti, na kateri je našla moč za spremembo navad in življenja.

Matija Bregar vodi bralni krožek za slepe in se ukvarja s treniranjem showdowna, namiznemu tenisu podobnega športa. V življenju se je večkrat počutil prikrajšanega, pravi, saj mu že v zgodnji mladosti ni prizanašalo. Rodil se je slep, pri enajstih letih je doživel kronično ledvično odpoved, čez nekaj let pa tudi presaditev ledvice. Zaradi bolezni je bil večkrat osamljen in se je težko vključeval v družbo. Kako so vse te okoliščine vplivale na njegovo življenje in kako danes živi na polno, je Matija Bregar povedal v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se je pogovarjala Petra Medved

Življenje žal prinaša tudi bolečine ob izgubi najbližjega. Žalovanje pa ni le proces posameznika. Vanj sta vključeni družina – ožja in širša – in celotna okolica, ki pogosto ne ve, kako ponuditi oporo.

Zgodba o ravnatelju, katerega intimni posnetki so krožili po spletu in v rumenih medijih, je za seboj pustila smrtno žrtev in nekaj preživelih bližnjih. Med njimi je tudi najstnica, 16-letnica, najranljivejša bližnja, ki se je dolgo čutila kriva za smrt svojega očeta. Po desetih letih se je znova ozrla nazaj in premislila svojo pot od takrat do danes in v čevljih odrasle ženske nam bo povedala, kako je ne le preživela, pač pa zacvetela, ne da bi morala dogodke iz preteklosti zakopati v nezavedno. Z Ano Kamenik, ravnateljevo hčerjo, se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Cirila Štuber.

Živimo v času epidemije izgorelosti. Raziskave kažejo, da simptome fizične in psihične izčrpanosti veliko pogostje kot moški doživljajo ženske, saj poleg redne službe še vedno opravijo nesorazmerno več neplačanega gospodinjskega dela in skrbi za družino. O tem kako si pomagati, kako postavljati meje in kako graditi odnose enakosti je v tokratni oddaji spregovorila Katarina Veselko, psihologinja, coachinja in improvizatorka, mama treh deklic, ki jo je pretresljiva izkušnja psihiatrične hospitalizacije zaradi starševske izgorelosti vodila do zavestnega oblikovanja vedno bolj enakovrednega partnerstva. Katarino Veselko je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Kako je, ko se dom, ki naj bi bil varno zavetje, spremeni v kraj strahu in nasilja? Ljudje z invalidnostjo so zaradi svojega posebnega življenjskega položaja še bolj ogroženi ter izpostavljeni izvajanju in ponovitvi nasilja, ugotavljajo v Društvu gibalno oviranih in žrtev nasilja Vizija. Kakšno pomoč prejmejo invalidi v edini varni hiši v Sloveniji, ki je dostopna gibalno oviranim žrtvam nasilja, bo v oddaji Med štirimi stenami pripovedovala predsednica društva Barbara Slaček, ki vodi to varno hišo. Svojo življenjsko zgodbo in v kakšni stiski se je znašel kot žrtev nasilja, pa bo z nami delil Štefan Vipotnik. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Naša življenja zaznamujejo različna čustvena stanja. Eno izmed teh je jeza. Jezi nas lahko zelo veliko stvari: od odnosov do ljudi, s katerimi težko krmarimo skozi vsakdanjik, ampak moramo, do novic, družbene klime in dejstva, da nekaj ne gre po naših načrtih. Jeza ni le razdiralen, negativen odziv na dogajanje, je zapisano v knjigi psihoterapevtskega para Leonide in Alberta Mrgoleta z naslovom Z jezo na lepše. Knjiga bralca vodi do razumevanja, kaj jezo povzroči in kakšni procesi pri tem nastajajo, pa tudi v regulacijo jeze, ki ima vsesplošen pozitiven učinek. Vsebina knjige prinaša številna praktična, uporabna, hkrati pa strokovno podkovana spoznanja in napotke. Leonido in Alberta Mrgoleta je pred mikrofon povabila Darja Groznik.

Kako živite? Kdo ste? Kolikokrat rečete "da", čeprav čutite "ne"? Knjiga "Od pridnosti k pristnosti" ima podnaslov Kdo smo, ko ne živimo več za druge?. Avtorica dr. Saša Krajnc, coachinja, psihoterapevtka in predavateljica, prepleta osebno zgodbo in strokovne nasvete, izvemo, da se omejujočih prepričanj in vzorcev lahko osvobodimo, da bo naše življenje – zares naše. Da bomo polno zadihali in se ne bomo omejevali. Pot je zapletena, vendar ni nemogoča. Dr. Sašo Krajnc je na pogovor povabila Lucija Fatur.