Zakladi Nae Dediine

V Rádehovi in Volíčini za cvetno nedeljo ob tradicionalnih manjših butaricah oziroma - kot jim rečejo v njihovih krajih že od nekdaj, presmecih, izdelajo še enega, ki je visok osem metrov ali več. Do cerkve ga na blagoslov pripeljejo kar s kolesi. Več je povedala Darja Ornik iz občine Lenart. 

Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture. 

V sklopu Zavoda Antona Martina Slomška deluje tudi Glasbena in baletna šola. Aleš Marčič, ravnatelj, in Tadej Kušar, profesor glasbe, sta skupaj z dijakoma in dijakinjo predstavila ohranjanje tradicije koledovanja in podoknice na Gregorjevo.  

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

Lado Rot je v otroštvu preživljal počitniški čas na Pokljuki, kjer se je začela njegova ljubezen do gobarjenja in narave sploh. Pogovarjali smo se o drugačnem pristopu in novi ideji obujanja ter ohranjanja gobarskega znanja prednikov. 

V rubriki smo predstavili spletno KAMRO, portal digitalizirane vsebine domoznanstva celotnega slovenskega prostora. Ureja ga Robert Ožura. 

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja. 

Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za v

V Prekmurju smo med ponudniki lokalnih dobrot in izdelkov na Mini radijskih počitnicah v Moravskih toplicah, jeseni leta 2023, spoznali tudi Draga Kelemena iz Nemčevcev, ki je na pobudo žene pred desetimi leti na novo zgradil čebelnjak in začela sta s pridelavo medu ter ostalih medenih proizvodov. Njuna posebnost je med drugimi tudi ajdov med.  

Študenti Filozofske fakultete in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so raziskovali dopisovanje Alice(Elis) Masarykove in mojstra Jožeta Plečnika - januarja se spominjamo obletnic njegovega rojstva in smrti. Pogovarjali smo se s kustosinjo Plečnikove hiše, Ano Porok.