Val 202 - Soundcloud

Foto: Flickr

Izštekani tokrat na terenu: v okviru festivala Noči v Stari Ljubljani nas čaka skupni nastop dveh velikanov pod milim nebom, to bosta Hamo in Rudi Bučar. foto: Primož Pičulin

Pogovor s selektorjem slovenskih plavalnih reprezentanc Gorazdom Podržavnikom po končanem

Pogovor z nedeljskim gostom Mortenom Traavikom v izvirniku. INTERVJU ➡️ http://val202.rtvslo.si/2017/07/nedeljski-gost-87/ Norveški režiser in umetnik Morten Traavik deluje v mednarodnem prostoru in se izraža v zelo širokem spektru umetniških žanrov. Večkrat je razburil svetovno javnost. Tako je organiziral lepotna tekmovanja za preživele žrtve zemeljskih min v Angoli in Kambodži, znan pa je predvsem po številnih kontroverznih sodelovanjih s severno korejskimi umetniki. Tako je bilo tudi v primeru s skupino Laibach, s katero se je podal v Severno Korejo in posnel dokumentarni film Dan Osvoboditve.

Foto: elkachon.com

Dušan Jelinčič je novinarski kolega iz Trsta. Preplezal je tri osemtisočake, kariero pa posvetil televizijskemu in radijskemu poročanju. Domači kraj se mu zdi naravnost nebeški: "Trst je izredno lepo, vetrovno in zračno mesto. Ima veliko morja in nebes!"

Akciji #UstaviSe, kjer je medijski partner Val 202, pa bo ritem dajala tudi neke vrste himna akcije z naslovom Dej se ustav, tekst je namreč prav za to akcijo spisal ambasador in podpornik akcije Nipke, glasbo in aranžma je dodal Damjan Jović. NIPKE – DEJ SE USTAV Besedilo: Boštjan Nipič / Glasba in aranžma: Damjan Jović / Kitara: Leon Žunec 1. Part Tok tega narest morm, sej mi prija, tale lajf se odvija na fast forward, pizderija, ampak zmeri je vajb da jst zmorm, ker me ubija, »če ne morm bit the best, lej, dobr ni izbira, zame, ker »če ne bom sam, kdo bo investeru vame, pozn grem dam, ne pustim da me večer uzame, ne jem u meru hrane, skos se mi mudi, klici en za drugim, fak, telefon mi skos zvoni, frendi mi praujo model, kdaj boš začilu kej, še mami vidm sam u nedeljo na kosilu, lej, in dons sm spet jedu sam en obrok, vem da večerje nam, niti ne vem več ker je dan, a loh, zmer je plan, ta čs hitr beži, zato si bom skreeru sam, k otrok, naredu skok u neznano, zadihu spontano, uživu u trenutku, ker j

Z legendarnim pevcem in ustanoviteljem skupine Zabranjeno Pušenje smo preverjali resničnost zgodbe “Crk’o Marshal”, razpravljali o dogodivščinah Pišonje in Žuge ter predvidevali kam bi se z avtobusom odpeljala danes.

Prigoda: Neizmerna zadrega pred kamero by Val 202 - RTV Slovenija

Prigoda: Z avtom po Kubi by Val 202 - RTV Slovenija

Prigoda: Napadalec Klemen by Val 202 - RTV Slovenija

Prigoda: Vlomilca spoznaš v nesreči by Val 202 - RTV Slovenija

"Kofi Annan mi je jasno povedal, da ni garancije, da se Srebrenica ne more ponoviti." Amor Mašović, vodja Inštituta za pogrešane osebe BIH. Danes mineva 22 let od genocida v Srebrenici. Sile bosanskih Srbov so 11. julija 1995 v Srebrenici ubile okoli 8000 bošnjaških moških in fantov. Na spominski slovesnosti v Potočarih se je zbralo okoli 20 tisoč ljudi, genocid so ponovno obsodili številni svetovni politiki, med njimi tudi britanski zunanji minister Boris Johnson. Z minuto miru so se žrtvam genocida poklonili tudi v slovenskem državnem zboru. Vabljeni tudi na posebno spletno stran www.val202.si/srebrenica, ki smo jo lani posvetili obletnici genocida v Srebrenici, tam lahko poslušate tudi podkast-poskus posnetka človeških usod med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.

Na Petrovaradinski trdnjavi v Novem Sadu čez leto deluje tukajšnja Akademija umetnosti. Pa ne samo to, tudi številni ateljeji so tu, in v enem izmed teh deluje Branislav Dobanovački, ki na prizorišču festivala Exit tudi živi. Njegov atelje je v neposredni bližini glavnega odra, na katerem se vsak večer zbere več deset tisoč obiskovalcev. "Med festivalom se ponoči preselim v mesto, kjer preživljam tudi zimske mesece. Trenutno so tam moji mački, za katere moram poskrbeti. Enkrat sem poskušal prespati, vendar se mi je zaradi vibracij z glavnega odra postelja preveč tresla."

Poleti leta 2000 so v mestu postavili so več odrov, na katerih so potekali različni dogodki. Rodil se je prvi festival Exit. Zakaj Exit? Zaradi gesla: "Exit out of ten years of madness", kar pomeni izhod iz desetletja norosti. Torej predvsem izhod iz obdobja, ki mu je vladal Slobodan Milošević. Festival je trajal kar sto dni. Nastopile so domače zasedbe Darkwood Dub, Atheist Rap, Deca loših muzičara in Van Gogh. V ospredju ni bila samo glasba, ampak se je v sto dneh zvrstilo veliko gledaliških predstav, performansov in drugih umetniških predstav. Poleg tega je na določenih dogodkih sodelovalo tudi občinstvo.

Naša ekipa je v teh dneh na festivalu Exit v Novem Sadu v Srbiji, vsak večer do nedelje lahko poslušate intervjuje z glasbeniki, prenose koncertov in tudi zgodbe iz ozadja delovanja festivala. Tisti, ki niste tam, lahko dobimo vtis o dogajanju predvsem prek fotografij. Za te skrbijo tudi uradni festivalski fotografi. Aleksander Kavas na Exitu dela že 14 let, zadnja tri leta pa vodi ekipo uradnih fotografov na festivalu. Teh je deset, pomaga jim še osem prostovoljcev.

Lost Frequencies. Trenutno eden najbolj popularnih didžejev in producentov v Evropi. Felix De Laet je ime temu mladeniču, ki bo novembra dopolnil 24 let. Njegova zgodba se je začela čisto preprosto. Kot najstnik je dobil računalnik, ki je imel naložen programsko opremo za ustvarjanje glasbe, in Felix se je z vsem srcem lotil remiksanja zelo starih komadov. Pa tudi malo manj starih. Pred tremi leti mu je nenadoma uspelo z remiksom skladbe Are You With Me.

V studiu Vala 202 na festivalu Exit se je pred nastopom oglasil Jake Bugg, ki je zaslovel pred 6-imi leti s skladbo Two Fingers, zato smo pogovor seveda začeli tam, na začetku.

DJ Paul Kalkbrenner se je pogovoril z Valom 202 pred svojim nastopom v Dance Areni na festivalu Exit. O občutkih na festivalu, svojem preteklem delu in načrtih za prihodnost.

"Na televiziji sem gledal, kako so se ljudje zavzeli za štiri mučene pse. Seveda, tudi jaz podpiram uboge pse, želim pa si, da bi javnost podobno kot te pse obravnavala tudi mene in moje tri otroke," je ob našem prvem srečanju na robu solz razmišljal Siniša Marinković. Podkast Siniševo delo zato končujemo s poskusom epiloga in predvsem vizije, da Siniša in kolegi v 21. stoletju ne bodo več evropski Sizifi. Kako torej čezmejne delavske usode meljejo birokratski mlini, kako se odzivajo na zelo jasne sistemske kršitve? Pogovarjali smo se z odgovornimi za nadzor in preverjali zakonodajne novosti, ki bi zajezile problematiko napotenih delavcev. Bili smo tudi v evropskem parlamentu in v ironiji usode spoznali, da države izvoznice delovne sile same nočejo privoliti v pravičnejše plačevanje delovne sile po Evropi, saj da to po njihovo škoduje konkurenčnosti ... Pa še to: ko boste doma imeli delavca z Balkana, ki vam bo 12 ur na dan urejal hišo ali stanovanje, morda celo na prazničen dan ali nedeljo, ga le pobarajte,